Prevoz na Kitajskem
Promet na Kitajskem je v zadnjih letih doživel veliko rast in širitev. Čeprav kitajski prometni sistem obsega široko mrežo prometnih vozlišč na njenem ogromnem ozemlju, se vozlišča običajno osredotočajo na gospodarsko bolj razvita obalna območja in mesta v notranjosti vzdolž glavnih rek. Fizično stanje in celovitost kitajske prometne infrastrukture se zelo razlikujeta glede na geografijo.
Medtem ko so oddaljena, podeželska območja še vedno v veliki meri odvisna od nemehaniziranih prevoznih sredstev, se mestna območja ponašajo s široko paleto sodobnih možnosti, vključno s sistemom maglev, ki povezuje središče mesta Šanghaj z mednarodnim letališčem Šanghaj Pudong. Velik del sodobnih kitajskih transportnih sistemov je bil zgrajen od ustanovitve Ljudske republike leta 1949.
Omrežje za železnice
Železnica, ki je primarni način prevoza na dolge razdalje, je doživela hitro rast, ki je dosegla 139.000 km (86.371 mi) železniških prog, zaradi česar je drugo najdaljše omrežje na svetu (2016). Pred letom 1950 je bilo le 21.800 km železniških prog.
Obsežno železniško omrežje vključuje najdaljše in najbolj obremenjeno omrežje HSR na svetu s 35.000 kilometri (21.748 mi) visokohitrostnih progi do konca leta 2019. Medtem ko je železniški promet ostal najbolj priljubljena oblika medmestnega prevoza, se je od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja znatno povečal tudi zračni promet.
Mestni in cestni promet
Konec leta 2017 je na Kitajskem delovalo 34 podzemnih sistemov, vključno z nekaterimi največjimi in najprometnejšimi omrežji podzemne železnice na svetu. Od 12 največjih podzemnih omrežij na svetu po dolžini, je sedem zdaj na Kitajskem. Poleg tega se trenutno gradijo številne avtobusne, lahke železnice in hitre tranzitne linije po vsej državi.
Avtocestni in cestni sistem sta se prav tako hitro razširila, kar je povzročilo hitro povečanje uporabe motornih vozil po vsej Kitajski. Prizadevanja, ki jih je vodila vlada v 90-ih letih prejšnjega stoletja, da bi povezali državo s hitrimi cestami prek nacionalnega sistema zavlačevalne avtoceste, je do konca leta 2012 razširila omrežje na približno 97.000 km (60.273 mi), zaradi česar je Kitajska najdaljša avtocestna mreža na svetu.
- Železnica, ki je primarni način prevoza na dolge razdalje, je doživela hitro rast, ki je dosegla 139.000 km (86.371 mi) železniških prog, zaradi česar je drugo najdaljše omrežje na svetu (2016).
- Konec leta 2017 je na Kitajskem delovalo 34 podzemnih sistemov, vključno z nekaterimi največjimi in najprometnejšimi omrežji podzemne železnice na svetu.
- Avtocestni in cestni sistem sta se prav tako hitro razširila, kar je povzročilo hitro povečanje uporabe motornih vozil po vsej Kitajski.
Kitajska je sredi obsežne nadgradnje svoje prometne infrastrukture. Do nedavnega je kitajsko gospodarstvo lahko še naprej raslo kljub pomanjkljivostim v razvoju infrastrukture. To ni več tako in vlada se zaveda, da za nadaljevanje gospodarstva potrebujejo učinkovit sistem za premikanje blaga in ljudi po vsej državi.
Po statističnih podatkih Svetovne banke je blago, ki je bilo izgubljeno zaradi slabe ali zastarele prometne infrastrukture, znašalo en odstotek kitajskega BDP, kot je bilo nedavno (sredi devetdesetih let). Logistični stroški predstavljajo 20% cene izdelka na Kitajskem, v primerjavi z 10% v Združenih državah in 5% v drugih razvitih državah.
Pristanišča se izboljšujejo za večjo uporabo kitajskih vodnih poti, letališča pa se izboljšujejo po vsej državi. Sorodne industrije, kot so gradbena oprema, inženiring, varnost zabojnikov ter elektronika in varnostne naprave, so prav tako hitro narasle. Promet na celinski Kitajski ureja Ministrstvo za promet in njegovi podrejeni oddelki, kot sta Nacionalna uprava za železnice in Uprava za civilno letalstvo Kitajske.
Ta članek je nastal s pomočjo umetne inteligence na podlagi več novinarskih poročil, naši uredniki pa ga pregledajo v skladu z uredniškimi načeli. Uredniška načela · Namigi in kontakt
Komentarji 0